Dvojezična spletna stran za slovensko podjetje: struktura, vsebina in SEO brez podvajanja

Dobra dvojezična spletna stran ni ena stran z dvema različicama besedila, ki se menjata na istem naslovu. Vsak jezik potrebuje svoj stabilen URL, naravno lokalizirano vsebino, ustrezne metapodatke in jasno povezavo z drugo jezikovno različico. Skupni naj ostanejo dizajn, komponente in vsebinski model; podvajati ni treba celotne tehnične izvedbe.

Za slovensko podjetje je pogost model nepredznačena slovenska različica in angleška različica v mapi /en. Pomembnejša od izbire konkretnega vzorca je njegova doslednost.

Vsak jezik naj ima svoj URL

Iskalnik, uporabnik in sistem za deljenje povezav morajo za vsako različico dobiti enoličen naslov.

Primer:

• slovenska storitev: /storitve/spletne-strani;
• angleška storitev: /en/services/spletne-strani.

Ločena URL-ja omogočata pravilne naslove strani, opise, notranje povezave in jezikovne oznake. Uporabnik lahko deli točno tisto različico, ki jo bere, iskalnik pa jo lahko obravnava kot samostojen dokument.

Izogibajte se rešitvi, pri kateri isti URL prikazuje različne jezike glede na piškotek ali nastavitev brskalnika. Takšna stran je težje predvidljiva za indeksiranje, deljenje in analitiko.

Izbrano strukturo uporabite povsod: pri storitvah, člankih, referencah, kontaktu in pravnih straneh. Mešanica več vzorcev hitro povzroči napačne povezave in nedosledno preklapljanje jezikov.

Canonical in hreflang opravljata različni nalogi

Vsaka lokalizirana stran naj ima praviloma canonical povezavo nase. Slovenska različica kaže na svoj slovenski URL, angleška pa na svojega.

Oznake hreflang nato povežejo jezikovni par:

• slovenska stran navede slovensko in angleško različico;
• angleška stran navede isti par;
• navedeni URL-ji so dostopni in kanonični;
• jezikovne povezave so vzajemne.

Canonical ne sme vseh jezikov brez premisleka usmeriti na eno različico. S tem bi iskalniku sporočili, da so druge različice podvojene, čeprav so namenjene različnim jezikom.

hreflang tudi ni nadomestilo za kakovostno lokalizacijo. Pomaga opisati razmerje med stranmi, ne odloča pa namesto vas, ali je vsebina uporabna.

Prevajajte namen, ne stavkov

Angleška različica za evropskega kupca ne potrebuje nujno enakega uvoda, primerov in poziva kot slovenska.

Naravna lokalizacija upošteva:

• izraze, ki jih ciljni trg dejansko uporablja;
• raven predznanja obiskovalca;
• način predstavitve cen, postopka in odgovornosti;
• lokalne pomisleke;
• kulturno primeren ton;
• drugačen iskalni namen.

Vsebinski par mora povedati isto bistveno resnico, ni pa treba, da ima enako stavčno zgradbo. Dobesedni prevod pogosto ohrani slovensko logiko besedila tudi tam, kjer angleški bralec pričakuje drugačen vrstni red informacij.

Pred prevodom zato potrdite vsebinsko strukturo in glavni namen strani. Če ta še ni jasen, ga najprej opredelite v briefu za spletno stran.

Določite lastništvo lokalizirane vsebine

Večjezični projekt potrebuje jasen odgovor na vprašanje, kdo skrbi za posamezen jezik.

Za vsako različico določite:

• kdo pripravi osnovno besedilo;
• kdo ga lokalizira;
• kdo preveri terminologijo;
• kdo potrdi objavo;
• kdo skrbi za poznejše spremembe;
• kako se zabeleži, da je ena različica zastarela.

Tehnično povezan vsebinski model lahko zmanjša podvajanje dela. Naslov, slug, opis in telo vsebine so še vedno lokalizirana polja, medtem ko lahko slika, vrsta strani ali povezava z isto storitvijo ostanejo skupni.

Najnevarnejši model je neformalna predpostavka, da bo nekdo »pozneje prevedel spremembe«. Brez lastnika jezikovni različici postopoma izgubita vsebinsko skladnost.

Lokalizirajte tudi metapodatke in navigacijo

Prevod vidnega besedila ni dovolj. Vsaka različica potrebuje:

• lokaliziran naslov strani in meta opis;
• ustrezno hierarhijo naslovov;
• jezikovno pravilne oznake navigacije;
• lokalizirana besedila povezav;
• pravilne kontaktne in pravne povezave;
• ustrezna alternativna besedila slik;
• jezikovno pravilne strukturirane podatke, kjer so uporabljeni.

Jezikovni preklopnik naj uporabnika praviloma odpelje na ustrezno različico iste vsebine, ne vedno na domačo stran. Če prevod ne obstaja, mora biti vedenje jasno in namerno.

Tudi notranje povezave naj ostanejo znotraj izbranega jezika. Slovenski članek ne sme uporabnika brez razloga poslati na angleško storitev.

Vsebinska skladnost ne pomeni popolne simetrije

Nekatere strani morajo obstajati v obeh jezikih: glavne storitve, kontakt, pomembne informacije o podjetju in pravne vsebine, kadar so relevantne za oba trga.

Drugje je lahko razlika smiselna. Lokalna novica, razpis ali dogodek morda nima vrednosti za angleško občinstvo. Tehnično vsiljena popolna simetrija lahko ustvari tanke prevode brez jasnega namena.

Za vsak tip vsebine določite eno od pravil:

• obvezna jezikovna različica;
• prevod po potrebi;
• vsebina samo za določen trg.

Tako se izognete naključnim vrzelim, ne da bi zahtevali prevod vsake objave.

Pred objavo preverite celoten jezikovni par

Končni pregled naj ne bo omejen na slovnico.

Preverite:

1. Ali ima vsaka stran pravilen lokaliziran URL?
2. Ali canonical kaže na pravo različico?
3. Ali so hreflang povezave vzajemne?
4. Ali preklopnik vodi na enakovredno vsebino?
5. Ali so navigacija, obrazci in potrditvena sporočila prevedeni?
6. Ali so metapodatki in strukturirani podatki skladni z vidno vsebino?
7. Ali notranje povezave ostanejo v pravilnem jeziku?
8. Ali manjka katera od obveznih različic?
9. Ali je vsebina na mobilnih napravah še vedno pregledna?
10. Ali je določen lastnik prihodnjih posodobitev?

Po objavi je smiseln tudi tehnični SEO pregled, ki preveri indeksiranje, canonical povezave in jezikovne oznake.

Dvojezičnost je najlažje vzdrževati, ko je vključena že v načrt spletne strani po meri, ne dodana tik pred objavo. Za pregled obstoječe strukture sta na voljo tudi SEO in optimizacija hitrosti ter kontakt.

← Nazaj na blog